Kratka zgodovina mesta Maribor

Tam, kjer je že v antiki nastalo pomembno prometno križišče med Celeio in Falvio Solvo na eni strani ter Ptujem in Koroško na drugi strani, je danes drugo največje mesto v Sloveniji, Maribor. Skromna najdišča iz mlajše kamene dobe, žarna grobišča, keltske najdbe in rimska villa rustica pričajo o najstarejših sledovih naselitve na območju današnjega mesta.

Markburg  -  najprej trg, potem mesto! Pisalo se je leto 1164, ko je koroški vojvoda Bernhard Speinheim dal na griču Piramida zgraditi prvo utrdbo, ki se je imenovala Grad v marki ali Burg in der Mark. Naselbina, ki je zrasla pod gričem, se je imenovala Markburg.

Leta 1209 dobi naselje trške pravice in 1254. leta se prvič omenja kot mesto. Le leto kasneje so meščani začeli graditi dva kilometra dolgo mestno obzidje, ki je omejilo staro mestno jedro. Obzidje so še dodatno utrdili z obrambnimi stolpi. Sodni stolp, Tscheligijev stolp, Židovski stolp in Vodni stolp so mesto pomagali ohraniti celo pred turškimi vpadi in še danes razkrijejo marsikatero legendo.
V srednjem veku je v Mariboru živela številna in ekonomsko zelo močna židovska skupnost! Zgradili so si za tiste čase veliko in mogočno sinagogo, ki je bila zaradi svojih značilnosti izjemna v prostoru srednje Evrope.

Mestu, ki je bilo zgrajeno iz kamna in lesa, niso prizanesli ne požari in ne kuga! Slednja je ob koncu 17. stoletja pomorila petino prebivalstva in v tistem času dobi Maribor enega najlepših kulturnih spomenikov v mestu, Marijino ali kužno znamenje.
Slovenski škof Anton Martin Slomšek ni le prvi slovenski svetnik, ampak tudi zaslužen narodni buditelj! S prenosom sedeža lavantinske škofije iz Št. Andraža v Maribor leta 1859 je cerkev sv. Janeza Krstnika postala stolna cerkev. 

Izgradnja južne železnice od Dunaja do Trsta leta 1846 je mestu prinesla hiter razvoj industrije. Nekoč majhno mesto se je začelo hitro širiti in s širitvijo mesta se je povečal tudi promet. Treba je bilo zgraditi nove mostove in prav ti so poteptali srednjeveško zasnovo starega dela mesta, imenovanega Lent. Reka Drava je bila pomembna prometnica že v rimskih časih. Na njej je letno pristajalo 700 šajk in 1200 splavov, ki so poleg lesa prevažali vino, železne izdelke in tekstil vse od Koroške pa do Beograda in naprej do Črnega morja. Nekoč deroča reka danes tiho šepeta o svoji pomembni vlogi za blagostanje mesta. In le nekaj metrov vstran od reke po 400 letih še vedno rodi in hkrati spominja na preteklost žametna kraljica vseh vinskih trt, Stara trta, najstarejša na svetu. 

Prva svetovna vojna je opravila s sovražnikom. General Rudolf Maister je s svojo borno skupino vojakov ubranil severno mejo. Maribor je bil in ostal slovensko mesto! Viharna leta med prvo svetovno vojno so odločilno vplivala tudi na kasnejši razvoj mesta. Pojavila se je močna tekstilna industrija, ki je svojo priložnost našla tudi v kasnejših desetletjih. Drugo svetovno vojno je Maribor dočakal s strahom pred prihajajočo vojaško močjo. Bil je 6. april 1941, ko je nekdanja Jugoslavija padla pod naletom tujega okupatorja. V mestu se je ustavil ves razvoj in tudi industrija. Med vojno so v letalskih napadih zavezniki in okupatorji skoraj porušili mesto in posledice okupatorskega ravnanja je bilo čutiti še desetletja po končani vojni. Po drugi svetovni vojni je Maribor beležil skokovit razvoj. Podjetja v obdobju samoupravnega socializma so zaposlovala pretežno po socialnih kriterijih in ustvarjala delavski razred nove dobe.

S krčenjem delovnih mest v industriji se Maribor preusmerja v pospešen razvoj turizma in drugih storitvenih dejavnosti. Mesto s 110.000 prebivalci je postalo univerzitetno, gospodarsko, kulturno, prometno in turistično središče severovzhodne Slovenije.
Kratka zgodovina Pohorja

Pred približno štirinajstimi stoletji so naši predniki prihajali iz panonske nižine in severa in pred seboj zagledali pogorje, ki so ga poimenovali z edinstvenim splošnim nazivom v slovenski toponimiki – preprosto s Pohorjem.

V zgodovinskih dokumentih iz leta 1230 zasledimo poimenovanje »supania Pocher«, kar nedvomno kaže na prvotni pomen toponima Pohorje.

Pohorje se ponaša kot edino magmatsko metamorfno gorovje v Sloveniji in temu primerne so tudi ekološke značilnosti, izoblikovanost reliefa, vodovje in krajinske značilnosti. Na nepropustni kamninski podlagi se je izoblikoval značilen relief slemen in kopastih vrhov in najgostejši sistem površinskih voda v Sloveniji. Kompleksno geografsko sklenjeno območje Pohorje je pestro z naravno dediščino. Svojo izjemnost in posebnost kaže v planjah in šotnih barjih z jezeri, jamah v marmorju in tonalitu, najvišji slovenski smreki (Sgermova smreka), ostanku pragozda Šumik, nahajališčih magmatskih kamenin (tonalit, čizlakit in marmor)...

 VIR: www.maribor-pohorje.si